Question Category
Kako se evropska državljanska pobuda razlikuje od navadne peticije?
Evropska državljanska pobuda (EDP) je drugačna od “navadne” peticije: je uradni demokratični inštrument, ki državljanom EU omogoča sooblikovanje Evrope, saj z njo lahko Evropsko komisijo prosimo, da predlaga zakonodajni akt. Če zberemo milijon veljavnih podpisov, je Evropska komisija pravno zavezana, da sledi našim zahtevam.
Zakaj nisem prejel-a potrditvenega sporočila, ko sem podpisala EDP?
Vaši podatki bodo seveda kodirani in varno poslani. Vsi podatki, ki so zbrani v drugem koraku podpisovanja, so poslani s programsko opremo, odobreno s strani Evropske Komisije (OpenECI), neposredno na varen strežnik. Ker podatkov ne prejmemo mi, vam tudi ne moremo poslati potrdila o vašem podpisu. Podpise lahko preveri le pristojna nacionalna institucija. To je potrebno zato, ker je EDP uradni instrument EU. Po tem, ko bodo pristojne nacionalne institucije preverile vaše podatke, bodo le-ti trajno izbrisani.
Nisem prepričan, da sem EDP že podpisal. Ali lahko podpišem še enkrat?
Če niste prepričani, podpišite znova. Vaš podpis je preštet samo enkrat. Programska oprema avtomatsko najde in sortira dvojne podpise.
Sem državljan EU, moje stalno prebivališče pa je izven EU. Ali lahko vseeno podpišem EDP?
Odvisno od tega, državljan katere članice ste, in od njihovih zahtev. Nekatere države članice za spletni zahtevajo naslov v EU. Za tiste, ki boste lahko podpisali, bo vaš glas štel h glasovom iz države članice, katere državljan ste. Tisti, ki EDP ne boste mogli podpisati na spletu, jo lahko natisnete, izpolnite s svojim naslovom in državljanstvom ter nam jo pošljete.
Je prepoved trgovanja z nelegalnimi naselbinami sankcija?
Prepoved trgovanja z nelegalnimi naselbinami ni sankcija. To je sedaj priznala tudi Evropska komisija. Sankcija cilja določeno državo, da bi ta spremenila svoje obnašanje. CIlj te državljanske pobude pa je splošno pravilo EU o prepovedi trgovanja z vsemi neleganimi naselbinami. To vključuje prepoved trgovanja z nelegalnimi naselbinami na ozemljih, ki so trenutno pod okupacijo, kot sta Palestina in Golanska planota, pa tudi v bodočih konfliktih, kadar bodo na okupiranih ozemljih vzpostavljene nelegalne naselbine.
Ali ta pobuda zahteva prepoved vsega trgovanja z okupiranimi ozemlji?
Ne. Ta EDP zahteva prepoved trgovanja, ki koristi poslovnih subjektom okupatorja v nelegalnih naselbinah. Ne zahteva splošne prepovedi trgovanja z okupiranimi ozemlji, saj bi to škodilo pravični trgovini z ljudmi, katerih ozemlja so priključena ali okupirana.
Ali se Evropska unija izogiba odgovornosti?
Absolutno, ampak upamo, da se bo to spremenilo. Komisija je potrdila, da bi moral ukrep, ki ga predvideva EDP, prepovedati oziroma omejiti uvoz in izvoz z območij, ki so po mednarodnem pravu okupirane, in da je komisija pristojna za sprejemanje takšnih ukrepov.
Če je komisija potrdila, da je za to pristojna, zakaj je potem vsa ta leta nadaljevala s trgovanjem z nelegalnimi naselbinami? Gre za neposredno kršitev obveznosti po mednarodnem pravu.
Kaj lahko storijo evropski poslanci?
Evropski poslanci imajo izjemno pomembno vlogo, saj zagotavljajo demokratični nadzor nad zunanjimi gospodarskimi odnosi EU. Parlamentarna Komisija za mednarodno trgovino ter posamezni poslanci lahko od komisije takoj zahtevajo, da sprejme splošno pravilo o prepovedi trgovanja z nelegalnimi naselbinami.
Kaj lahko storijo vlade držav članic?
Vlade držav članic morajo podpreti nacionalno zakonodajo o prepovedi trgovanja z nelegalnimi naselbinami. O prepovedi trgovanja z naselbinami bi morale govoriti tudi v Evropskem svetu. Svet lahko od komisije z navadno večino (14 ZA) zahteva, da pripravi predlog, in o njem glasuje s kvalificirano večino (npr. ZA 15 držav članic, ki predstavljajo 65% prebivalstva EU). Soglasje, kot ga predvidevajo zunanjepolitične odločitve, vključno s sankcijami, ni potrebno, saj prepoved trgovanja z nelegalnimi naselbinami ni sankcija.
Zakaj potrebujete te informacije?
Vaših osebnih podatkov za podpis EDP ne zahteva kampanja #StopSettlements, ampak države članice. Vsaka država članica posebej odloči, kateri podatki se zbirajo, da so podpisi veljavni in prešteti. Zato je potrebno za EDP poslati več informacij kot pri “navadnih” peticijah. Podatkov pa ne zbiramo mi, pač pa so z uporabo cetrificirane programske opreme (OpenECI) poslani neposredno na varen strežnik v Nemčiji, kjer lahko pristojne oblasti preverijo veljavnost vašega glasu. To je potrebno zato, ker je EDP uradni instrument EU – zaradi tega je tudi treba preveriti, če so pobudo resnično podpisali držaljani držav članic EU. Vaši osebni podatki bodo po tem, ko jih bodo pristojne nacionalne oblasti preverile, izbrisani.
Upamo, da se boste na podlagi te razlage odločili za podpis EDP. Samo tako bo vaš podpis štel.
Kako lahko podprem EDP kot posameznik ali organizacija?
Možnosti je veliko. Pobudo lahko podprete:
- s podpisom EDP na tej spletni strani
- tako, da o pobudi in njenih ciljih poveste tudi družinskim članom, prijateljem, sodelavcem. To je zelo pomembno, saj bomo uspeli sistem spremeniti le, če bo zadosti veliko število ljudi prepoznalo resnost trenutne krize in nujno potrebo po hitri spremembi.
- S širjenjem naših vsebin na družbenih omrežjih LINK Obrazce za podpis lahko tudi natisnete, zberete podpise od sorodnikov in prijateljev ter nam poslane obrazce pošljete po pošti (naslov boste našli na obrazcih).
Sem državljan ene države članice EU, živim pa v drugi. V kateri državi članici podpišem pobudo?
V primeru spletnega podpisa:
- V okencu “Please select country” zapišite svoje državljanstvo (sistem bo prilagojen tako, da bo od vas zahteval specifične informacije glede na državo)
- V okencu “Nationality” ponovno izberite svoje državljanstvo
- V večini primerov boste morali izbrati svoj naslov. Tu izberete državo članico EU, v kateri živite.
- natisnete obrazec države, katere državljan ste. (Tukaj najdete obrazce, ki jih lahko natisnete doma.)
- Vpišite svoje osebne podatke.
- Pošljite na naslov, ki je naveden na obrazcu.
- Izpolni obrazec za Estonijo, kjer navede svoje polno ime, naslov, datum in kraj rojstva in nacionalno pripadnost. V tem primeru bo njegov podpis preštet v Estoniji.
- Izpolni obrazec za Avstrijo, na katerem poleg zgoraj navedenih podatkov vpiše še številko osebnega dokumenta s seznama, ki ga zahteva Avstrija. V tem primeru bo njegov podpis preštet v Avstriji.
Zakaj mora Evropska komisija nehati trgovati z nelegalnimi naselbinami?
Naselbine, ki so ustanovljene in razširjene s strani okupacijske sile na okupiranih ozemljih, kršijo najpomembejše določbe mednarodnega prava. Ko je ozemlje priključeno (de iure ali de facto), na primer z naselbinami, je to v nasprotju z mednarodnim pravom, takšna priključitev in naselbine pa nimajo pravne veljave. Trgovanje s takšnimi naselbinami je torej nelegalno.
Ali je prenehanje trgovanja z nelegalnimi naselbinami obveza po mednarodnem pravu?
Da. Nelegalne naselbine so kršitev najpomembnejših določb mednarodnega prava. Te vključujejo prepoved priključitve ozemlja s silo, prepoved kolonializma in apartheida, pravico do samoodločbe ter osnovna pravila mednarodnega humanitarnega prava. Vse države in mednarodne organizacije, vključno z EU in njenimi državami članicami, so dolžne ne priznati in ne pomagati pri kršenju teh pravil. Trgovanje z nelegalnimi naselbinami pa le-te prizna in jim pomaga pri širjenju.
Zakaj je Evropska komisija najprej zavrnila registracijo državljanske pobude?
Komisija je trdila, da je EDP zahtevala sankcije, čeprav je bilo jasno, da s pobudo zahtevamo splošno pravilo, ki pravi, da EU ne bo nikoli trgovala z nelegalnimi naselbinami. Trditve komisije smo spodbijali na Sodišču EU in tožbo dobili. Komisija je posledično priznala, da ima pristojnosti za prepoved trgovanja z nelegalnimi naselbinami.
Ali so tudi države članice zavezane k prepovedi trgovanja z naselbinami?
Absolutno. Mednarodne pravne obveze o nepriznavanju in nepomoči zadevajo tudi države članice EU. Poleg tega jim je po pravu EU (Splošna pravila o uvozu) dovoljeno uveljaviti trgovinske omejitve v primerih, ko gre za javno moralo in javno politiko. Za takšne omejitve ne potrebujejo odobritve s strani komisije, niti jim ni treba čakati, da jih najprej uvede komisija. Vsak dan, ko na svojem ozemlju dovolijo trgovanje z naselbinami, je še en dan več, ko kršijo lastne obveze po mednarodnem pravu.
Kaj lahko storijo poslanci držav članic?
Nacionalni poslanci lahko in bi morali ustaviti trgovanje z naselbinami neodvisno od dela komisije, na primer z uveljavljanjem Splošnih pravil o uvozu. Splošni zakonodajni okvir, ki ga lahko predlagajo v ta namen, jim je že na voljo – najdete ga lahko tukaj (LINK).